MEHEK KOT SVILA
Svila je najbolj žlahten, naraven in ekološko prijazen material za izdelavo oblačil, spodnjega perila, posteljnine in modnih dodatkov . Ker svila z lahkoto vpija barve, jo lahko barvamo in poslikamo, zato je priljubljena tako med likovnimi ustvarjalci, kakor med modnimi oblikovalci in stilisti ter kostumografi. Ti iz svile ustvarjajo prečudovita oblačila, ki jemljejo dih in burijo domišljijo. Nekateri ljudje se (če to zmorejo) oblačijo izključno v svilo. Svila je trpežna, diha in je kakor naša druga koža., ki nežno boža naše telo, v njej se počutimo odlično in imenitno. Zato je svila postala sinonim tudi širše za nekaj izrednega v pozitivnem smislu.
Gotovo ste že slišali rek…
- Mehek kot svila
- Lesketajoč se kot svila
- Gladek kot svila
- Božajoč kot svila
Izvor svile je bila najbolj varovana skrivnost v zgodovini človeštva
Svila izvira iz Kitajske. Svileno nit je po naključju odkrila cesarica Xi Ling Shi, soproga Rumenega cesarja, ki je vladal Kitajski pred petimi tisočletji. Po starih zapisih, je nekega jutra, ko je sedela pod murvo v skodelico čaja padla buba metulja sviloprejke. Cesarica je opazila, da se z zapredka odvija dolga in pravilna nit. Ker je bila radovedna, so raziskovali naprej in na murvi našli še polno enakih zapredkov. Te so potem odmotali in dobili svilene, močne niti, ki so jih na statvah stkali v prečudovito tkanino.
Skrivnost je prišla na dan s prevaro
Skrivnost so Kitajci uspešno varovali več tisočletij, saj je bila za izdajo skrivnosti zagrožena smrtna kazen. Svilo so tudi izvažali. V Evropo so jo tovorili trgovci, po tako imenovani svileni poti. Do skrivnosti so se kasneje dokopali s prevaro. Bizantinski cesar Justinijan je skoval načrt. Okoli leta 550 n. št. je dva meniha poslal na skrivno misijo na Kitajsko. Čez dve leti sta se vrnila. V votlih bambusovih palicah sta imela skrit težko pričakovani zaklad – jajčeca sviloprejke. Skrivnost je prišla na dan in pridobivanje svile se je razširilo po svetu. Začeli so gojiti sviloprejko in nasade murv, sčasoma so posodobili tudi odvijanje kokona in obdelavo niti. Poleg Kitajske so postale največje proizvajalke surove svile Japonska, Indija, Brazilija in Južna Koreja. S tem je svila postala dostopna širši množici ljudi.
Izdelava svilenega blaga – buba mora umreti
Izdelava svilenega tekstila pa ni nič kaj romantična in lepa. Bube, še preden bi se lahko razvile v metulje, morajo zamoriti s toploto. Nato jih potopijo v vročo vodo ali izpostavijo pari in pričnejo z odmotavanjem in nadaljnjim obdelovanjem. Vse to je odvisno od tega, kakšno vrsto in debelino svilnega blaga potem želijo izdelati. Industrija svile velja za naporno in v njej delajo izključno ženske. Ker je surova svila občutljiva na svetlobo, vladajo v proizvodnih dvoranah hrup, vročina in tema.
Izdelujejo veliko vrst svile: od najnaravnejše enostavno obdelane in tkane svile , do brokata, ki je prava umetnina in ga uporabljajo zgolj za posebno svečana oblačila ali kot dodatek. Motivi so izdelani na poseben način pletenih svilenih niti, katerim so dodane prave zlate niti. Za izdelavo pet centimetrov brokata potrebuje izkušen in talentiran mojster cel delovni dan.
Svila tudi pomlajuje in zdravi, v njej se počutimo dobro
Čeprav je danes svila še vedno kraljica med tkaninami pa je največ oblačil narejenih iz umetnih vlaken, kot sta viskoza in najlon ter bombaža, ki so poceni. Seveda je svila žlahtnejša in dražja, a skoraj vsi imamo vsaj kakšen kos oblačila ali posteljnine ali kaj drugega prav iz svile. Morda ljudje v podzavesti čutimo, da razen prijetnega svilnatega otipa, svila zaradi svoje organske sestave tudi pomlajuje (kreme) in zdravi (perilo) in da se v njej , ker vsebuje ione, prijetno in dobro počutimo.
V Ljubljani imamo Sviloprejko…
V Sloveniji je veliko dobrih modnih oblikovalcev, nekateri so se uveljavili tudi v svetu, vendar ustvarjalcev, ki bi se posvetili izključno svili –od poslikave, do modnega in stilskega oblikovanja – nimamo veliko. Ena od redkih pri nas je Dušanka Herman iz Ljubljana, ki je diplomirala na Tehniški fakulteti v Mariboru, smer tekstilno konfekcijska tehnologija. Svojo ustvarjalno pot je začela v Mariboru, veliko let pa ustvarja v Ljubljani, kjer ima na Gornjem trgu14 butik svile LINA. V trgovinici lahko kupite poslikano svilo ali njene oblikovalske izdelke, z njo se lahko tudi dogovorite za kreacijo po vaši želji.
Dušanka Herman se intenzivno ukvarja s spoznavanjem in iskanjem novih tehnik poslikave in barvanja svile, kot osnovne materije v njenem nadaljnjem procesu oblikovanja oziroma kreiranja končnih izdelkov. Ima status samostojnega ustvarjalca na področju kulture kot unikatna oblikovalka. In kot pravi sama je njena unikatnost rezultat spontanega pristopa k ustvarjanju: v trenutku, ko v roke vzame čopič in izbere barvo, nastane med njo in svilo vez, ki traja tako dolgo, da postane poslikava odsev njenega čutenja.
Dušanka Herman in svila postaneta eno, Dušanka se zlije s svilo in postane sviloprejka.
Maja Matilda Remic, 10.1.2017
Fotografije: arhiv Dušanke Herman in Maje Remic