Beseda sgraffito izhaja iz italijanskega jezika iz besede graffiare, kar pomeni praskati. Prvotno se je pojem sgraffito oz. graffiatto uporabljal za okraševanje sten in pročelij v stavbarstvu. Z nanosom dveh plasti ometa, obarvanih v kontrastne barve in s praskanjem, so dobili željeno dekoracijo.

Sgraffito je primerna tehnika za okraševanje na večini izdelkov iz gline, kot so sklede, skodelice, krožniki, vaze in ploščice, povsod tam, kjer je površina gladka. Na teksturirani površini sgraffito ni primeren in ne pride do izraza. Prav tako je sgraffito zelo težko izvesti na šamotirani glini.

Potrebujemo:

• belo glino brez šamota
• črno podglazuro, (ostale možnosti: uporabimo lahko tudi glineno blato ali engobo)
• orodje za sgraffito in kiparjenje
• če bomo glazirali potrebujemo še prozorno glazuro
• peč za žganje keramike

Kako delamo:

1. Iz bele gline oblikujemo skodelico.
2. Skodelico pustimo nekaj časa na zraku, da dobi trdoto usnja. To je faza sušenja, ko se je glina nekoliko posušila, a ima še vedno nekaj vlage. Za sgraffito je to zelo pomembno, kajti če je glina premehka, se bo glina med izrezljavanjem deformirala in izbočila. Tako nastala vrezana površina ne bo ravna ali gladka. Če pa je glina preveč suha, se lahko podplast lušči in razpoka. Ko je glina v fazi trdnosti usnja nanjo z lahkoto označimo oziroma prenesemo motiv. Tedaj je tudi primerna za nanos podglazure.
3. Risanje motiva. Skiciramo motiv in ga prenesemo na papir za preslikavanje. Z ostrim svinčnikom prekopiramo zasnovo na glino, tako da se dobro vidijo črte. Seveda lahko vzorec naredimo tudi direktno na glino ali kasneje po nanosu podglazure.
4. Nanos podglazure. Na izdelek, kjer to želimo, nanesemo 3 do 5 plasti podglazure, lahko tudi do 7 plasti. Za vsako plast počakajmo, da se posuši. Lep učinek ustvari gradient z različnimi barvnimi sloji.
5. Ko praskamo po podglazuri je pomemben pritisk, ki ga izvajamo. Če rahlo zarežemo bomo vrezali do spodnje plasti podglazure. To si velja zapomniti predvsem tedaj, če smo nanesli različne barvne sloje podglazure. Če pa med rezanjem izvajamo več pritiska, bomo razkrili osnovno glineno telo. To bo ustvarilo spremembe v teksturi in barvi . Bolj enostavno seveda je, če nanesemo samo en barvni odtenek podglazure, npr. črno podglazuro, ki jo nanesemo na belo glineno posodo. Dobimo kontrastno sliko črno-belo, kar tudi zadostuje.
6. Orodje. V bistvu lahko uporabimo vse kar je ostro in kar ima zanko. Velikost orodja, ki ga uporabljamo, bo odvisna od natančnosti podrobnosti vašega oblikovanja in koliko podglazure / gline želimo odstraniti naenkrat. Če nimamo drugega orodja se obnese tudi navaden svinčnik ali pa šilo. Sicer pa se lahko kupi posebno orodje za sgraffito in rezbarjenje.
7. Sam pristop do odstranjevanja podglazure je zelo oseben, na splošno pa se dela tako, da se z zanko naredi oris oblike do spodnje plasti, da se pokaže barva gline. S čopičem odstranjujmo ostružke podglazure. Ko ustvarimo oris, lahko opraskamo preostali del svojega dizajna, kakor želimo. Da bi v tehniki sgraffito ustvarili senčenje, se poslužujemo črtkanja, tako kot npr. pri jedkanicah. Delamo bodisi vzporedne črte ali prekrižane črte. Bližina črt vpliva na ton barve. Za globino in vtis gibanja pa delamo križne črte. Za odstranjevanje ostankov uporabljajmo samo mehek suh čopič, da ne poškodujemo barvnih površin. Paziti moramo, da ni dvignjenih robov.
8. Sušenje izdelka. Predmet dobro posušimo in nato žgemo.
9. Žganje v peči za žganje keramike. Izdelek žgemo na okrog 1.000 stopinj Celzija.
10. Ko je izdelek enkrat odžgan, ga še glaziramo s prozorno glazuro in ponovno žgemo pri temperaturi, ki je določena za glazuro.

Varianta 2.

Sgraffito na enkrat žgani glini

Sgraffito lahko naredimo tudi na biskvitni keramiki – enkrat žgani glini. Delo je nekoliko bolj delikatno, saj suha glina zelo hitro vpija nanose. To rešujemo tako, da sproti del, ki ga obdelujemo, rahlo pošpricamo z vodo. Običajno lahko na biskvitnem izdelku uporabimo za nanos le podglazurne barve, glineno blato in engoba pa nista primerni, ker sta sestavljeni iz nežganih delcev gline in bi se plasti lahko pri žganju luščile. Način dela pa je praktično enak, kot zgoraj.

Prednost sgraffita na biskvitu je ta, da izdelek lahko takoj glaziramo in ga žgemo. Običajno pa se za ta način sgraffita odločimo, če imamo biskvitne izdelke nedokončane in bi radi kaj eksperimentirali.

Sgraffito zahteva dobro organizacijo in precej časa ter potrpljenja, zato na lončarskih izdelkih zasledimo le enostavnejšo tehniko v obliki črt in vinjet, sgraffito s slikami pa je redek.